Fotogalerije Intervjuji Blog

MACAYA MARQUEZ: 14 SVETOVNIH PRVENSTEV

Argentinski športni novinar Enrique Macaya Márquez je na svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki izenačil največje število udejstvovanj na mundialih. Pokrival je že štirinajsto svetovno prvenstvo. Do sedaj si je znamko lastil Irec Malcom Brodie, ki pa ga na prvem afriškem mundialu ni bilo. Rekorder je še vedno legendarni, že pokojni Urugvajec Diego Lucero, ki se je udeležil 15 največjih nogometnih prireditev. Macaya Márqueza smo srečali v Buenos Airesu na južnoameriškem prvenstvu (Copa América) 2011. Vedno nasmejan in prijazen nam je rade volje odgovoril na vprašanja.


macaya_marquez_1_400
Enrique Macaya Márques v vlogi radijskega komentatorja.
Stadion je njegov drugi dom. (Slika: Juan Vasle)

Slovenija ima dva milijona prebivalcev. Dejstvo, da se je uvrstila že na dve svetovni prvenstvi kaže, da čedalje bolj pogosto prihajajo v poštev male države?
Nekatere brez dvoma. Moramo pa vedeti, da je imela vzhodnja Evropa ne glede na
politične in geografske delitve vedno zelo dober nogomet. Za Slovenijo je uvrstitev na dva mundiala veliki dosežek. Spremljal sem tekme, ki jih je odigrala v Južni Koreji in Južni Afriki. Vsekakor raje govorim bolj na splošno. Poznam nekaj ljudi iz bivše Jugoslavije. Bora Milutinović je moj dobri prijatelj. Pred mnogimi leti so hrvaški begunci v Buenos Airesu sestavili amatersko nogometno moštvo. Vsi so bili prepričani, da jih bodo z lahkoto premagali, a ni bilo tako. Nihče jim ni mogel do živega.

Katero os štirinajstih svetovnih prvenstev, ki ste jih pokrivali, vam je najbolj ostal v spominu?
Vsekakor prvi, leta 1958 na Švedskem. Že samo potovanje je bilo nekaj izjemnega. Letalstvo še ni bilo tako razvito kot danes. Leteli smo na starih DC7. Opravili smo ogromno pristankov. Iz Buenos Airesa smo leteli v brazilsko mesto Porto Alegre, naprej v Sao Paulo, potem čez veliko lužo v Dakar in tudi v Evropi smo se nekajkrat ustavili. Letala so v zraku bolj poskakovala kot danes, a navdušenje in motivacija sta bila ob prvem potovanju na Staro celino tako velika, di bi lahko vse skupaj trajalo mesece dni in bi bil vseeno vesel. Let je trajal približno 32 ur.

macaya_1_01
José María Muñoz in Enrique Macaya Márquez leta
1986 s sevtovnim pokalom v rokah. (Slika: El Gráfico)

Takrat so bili pogoji za delo novinarjev precej drugačni kot danes.
Stanovali smo v istem hotelu kot argentinska reprezentanca in se vsak dan družili z nogometaši. Švedski mundial se je odigral večinoma na jugu države, na malih stadionih z lesenimi tribunami. Kljub temu, da so sodelovali Nemci, Brazilci, Argentinci, Angleži, prvenstvo ni zanimalo mnogo ljudi. Bilo je bolj družinsko kot danes. Sedaj je globaliziran. Brez televizije si svetovnih prvebstev sploh ne moremo predstavljati. Argentinci smo od reprezentance sicer pričakovali več in nas visoki poraz proti Češkoslovaški z 1 : 6. Tadej smo komaj vedeli, kje Češkoslovaška sploh je.

Kako je bilo na prizoriščih?
Vsak novinar je imel svojo mizo in prostor za delo. Organizatorji so bili zelo pozorni. Po začetku prvenstva se je vse skupaj samo še izboljševalo. Pogoji so bili boljši kot v Argentini, kjer je bilo vse skupaj še vse bolj v plenicah. Prihod televizije je bil v nadaljevanju odločilen, saj je povečal število gledalcev in zvišal pretok denarja. Poročanje je postalo čedalje bolj zahtevno. Nihče si takrat ni predstavljal današnjih množic. Mednarodna nogometna zveza ima večji proračun kot marsikatera mala država.

macaya_marquez_2_400
Macaya, kot ga vsi preprosto kličejo, vzbuja veliko pozornost med
tujimi novinarji. Tako so ga oblegali na stadionu Monumental v
Buenos Airesu (Slika: Juan Vasle)

Zakaj je na Švedskem argentinska reprezentanca odpovedala na celi črti.
Bili smo prepričani, da smo najboljši in se sploh nismo zmenili za nasprotnike.
Branilci naslova, Nemci, so nas opozorili s tremi goli. Čehoslovaki so nas spravili
na realna tla z goleado s 6 : 1. Igralci so padli v nemilost, najbolj vratar Amadeo
Carrizo. Razjarjeni navijači so jih pričakali na letališču in jih obmetavali s kovanci.

Čilski mundial je potekal bliže.
Tudi k sosedom je bila pot dolga. Zaradi pomanjkanja denarja nismo letli
ampak potovali z vlakom do Mendoze, potem pa čez Ande.

Je toliko denarja tudi nogomet skorompiralo?
Mogoče. Razpolagati s tolikšnem denarjem običajno ni preveč zdravo.
Še posebej potem ko so se pojavile stave. Vse skupaj je zelo nevarno
in ne ve se, kje lahko konča. Po drugi strani pa ne mores kazati s prstom
na nekaj, kar ni dokazljivo.

macaya_marquez_3_400
Enrique Macaya Mćarquez je v Južni Afriki že štirinajstič pokrival
nogometno svetovno prvenstvo. (Slika: Conmebol).

Mnogi podcenujejo prvi svetovni naslov Argentincev leta 1978. Trdijo, da so ga osvojili zaradi pritiskov vojaške hunte, ki je bila na oblasti.
Takšne trditve nimajo smisla. Argentinci so v finalu zelo prepričljivo premagali Nizozemce. Če bi imale Argentina tako slabo moštvo, bi ji Oranžni nasuli štiri ali pet golov. Argentinci so šele leta 1974 začeli resno jemati reprezentanco. In štiriletno delo se je na mundialu obrestovalo. Brez dvoma, da jih je vojaška hunta podpirala in spodbujala. Svetovni naslov jim je še kako šel na roko, kot gre običajno vsaki vladi. Naravno je tudi, da šampione sprejme predsednik države. Nogomet je poklicni šport, igralce plačujejo klubi. A tekme igrajo nogometaši, ne predsedniki.






Ostali intervjuji:

- WEMBLEY: NOVA IN STARA NOGOMETNA KATEDRALA
- BERGOMI: LUIS SUÁREZ JE ODLIČEN NAPADALEC
- PELÉ: DRUGI MUNDIAL BREZ NJEGA.
- VARALLO: ZADNJI HEROJ PRVEGA MUNDIALA
- GERSON: V MEHIKI 1970 SMO BILI PRAVA EKIPA
- HAVELANGE: PRODAJAM IZDELEK IMENOVAN NOGOMET
- SOUZA FERREIRA: ZGODOVINSKI GOL INŽENIRJA
- MAZURKIEWICZ: PO TAKTIH MAZURKE
- RATTIN: MOŽ ZARADI KATEREGA SO NASTALI KARTONI
- GHIGGIA: MARACANO SMO UTIŠALI FRANK SINATRA, JANEZ PAVEL II IN JAZ
Viri | O Avtorju

vsebina Juan Vasle, Produkcija: Spletne resitve Sloway